24. del: Kdo je zamenjal Nemca in kako se je vse sploh začelo
V prejšnjem zapisu sem podrobno opisal trenutke, ko sem bil oproščen enajstih kaznivih dejanj nagovarjanja, saj ta sploh niso izpolnjevala zakonskih kriterijev. Kljub temu so me po krivem bremenili za dve dejanji, ki v jedru sploh nista predstavljali kaznivega dejanja. Takrat sem opozoril tudi na izjemno malomarnost sodne izvedenke psihiatrične stroke, ki je svoje strokovno mnenje podala zgolj na podlagi zaslišanja prič, namesto da bi opravila osebni pregled mene kot obtoženca. Danes pa je čas, da razkrijem, kdo je prišel na mesto tistega Nemca, ter kdo je v ozadju hujskal in ščuval otroke, naj mi pišejo, samo zato, da bi sprožili ta celoten zaporni proces.
Prihod novega sojetnika po odhodu Nemca
Ko je Nemec odšel, še sam nisem mogel verjeti, kako hitro je odkorakal na prostost. V priporu je preživel le nekaj več kot mesec dni. Takoj sem kontaktiral svojega odvetnika in ga ogorčeno vprašal, kako je njemu uspelo pomagati svojemu klientu, medtem ko jaz še kar naprej tičim za rešetkami. Odvetnik mi je pojasnil, da je Nemec preprosto plačal visoko trajno kazen: če imaš denar, ti pač ni treba biti v zaporu. Poleg tega je bil njegov sodnik izjemno naklonjen in ni kompliciral; po plačilu 26.000 evrov donacije Porodnišnici Postojna so ga izpustili na prostost. Odvetnik me je miril, da bom tudi jaz kmalu zunaj in da intenzivno dela na odpravi pripora. Takrat sem bil zaprt že več kot leto dni in sem iskreno upal na uspeh. A kot se je kasneje izkazalo, sem moral v priporu prebiti še enkrat toliko časa.
Da bi bila situacija še težja, sem v celico kmalu dobil novega sojetnika. Za razliko od ostalih, ki so jih v celice običajno nameščali ponoči, je ta prispel sredi popoldneva, natančneje ob 14. uri, ravno med našim rednim sprehodom. Paznik je stopil do mene na tekaški stezi, kjer sem ravno tekel, in me skrivnostno obvestil, da dobim novo družbo. Ko sem ga vprašal, za koga gre, mi je le hudomušno odvrnil: »Saj boš videl.« Nalašč me je pustil v pričakovanju. Ker sem bil takrat popolnoma osredotočen na svoj trening, se nisem preveč zmenil zanj, ko je sprva odšel v sobo številka dve, da odloži svoje osebne stvari.
Kmalu zatem je novinec prišel na sprehajalno dvorišče, da bi si prižgal cigareto. Pozdravil me je v balkanskem jeziku. Odzdravil sem mu, a sem tekel naprej. Ker smo imeli na voljo le dve uri sprehoda, sem želel vsako minuto izkoristiti za tek in vzdrževanje forme. Šele po zaključku sprehoda, ko smo se odpravljali nazaj v celico, sem mu segel v roko in se uradno predstavil. Dejal je, da mu je ime Ivan Kostič. Opozoril sem ga, da je našega časa konec in da moramo v sobo, saj bodo za nami spustili novo skupino pripornikov.
Življenje z Ivanom Kostičem in 44 kg skanka
V celici sem mu takoj razložil osnovni hišni red: kdaj potekajo sprehodi, kdaj je bujenje, kdaj se ugašajo luči, kako se izpolnjujejo uradne prijavnice, kako se pokliče paznika, ter kdaj lahko uporablja tuš, avtomat in telefonira odvetniku. Jasno in odločno sem mu povedal tudi, da je televizija v celici moja last in da z njo upravljam izključno jaz. To sem storil preventivno: predvsem zato, da bomo lahko nemoteno gledali nogometne tekme, ko bodo na sporedu, in ne česa drugaga, kar bi si morda zaželel on. Sam ga nisem spraševal o njegovih grehih, niti mu nisem razlagal svoje zgodbe, a resnica je hitro prišla na dan...že ob večernih poročilih.
Mediji so tisti večer obširno poročali o veliki policijski akciji v Idriji, kjer so kriminalisti zasegli 44 kilogramov t. i. skanka. Omenjali so dve privedeni osebi in dve, ki so ju izpustili. Čeprav zaradi interesa preiskave in nepravnomočnosti postopka niso navedli osebnih imen, mi je bilo takoj jasno, da sedim z enim izmed glavnih akterjev.
Idrija namreč spada pod okrilje novogoriškega zapora, poleg tega pa je Kostič prišel v zapor skupaj s pajdašem, ki so ga namestili v sosednjo sobo številka 4. Izpuščena po 48-urnem pridržanju sta bila le žena omenjenega Srba in lastnik poslovnega prostora, ki jim je prostore oddajal v najem.
Kostič in njegov hrvaški kolega sta se ukvarjala z gojenjem skanka v strogo nadzorovanih laboratorijskih pogojih. Taka konoplja ima zaradi posebnih pogojev tudi do štirikrat višjo vsebnost THC-ja in posledično dosega štirikrat višjo ceno od navadne konoplje, pridelane zunaj (ki ji med sabo pravimo 'domačica'). Po podatkih kriminalistov naj bi v enem letu s štirimi žetvami pridelala za več kot pol milijona evrov blaga, a so jima načrte prekrižali možje v modrem. Policija je opravila hišno preiskavo podjetja predvsem zaradi nenavadno visoke porabe električne energije. Zanimivo pa je, da samega nasada med preiskavo sploh niso odkrili: naleteli so le na vrhunsko laboratorijsko opremo in vakuumsko pakirane vreče z že pripravljeno robo v skupni teži 44 kilogramov.
Ker samega nasada niso našli, sta jo na koncu odnesla z izjemno nizko kaznijo: obsojena sta bila na le eno leto in devet mesecev zapora. Za primerjavo: v sobi številka dve je ležal pripornik, ki je bil obtožen organizirane pridelave navadne domačice, pa je bil v priporu zaprt že več kot dve leti brez pravnomočne sodbe.
Ker sta bila Srb in Hrvat nastanjena v sosednjih sobah, sta nenehno prosjačila paznike, naj jima odpirajo lopute na vratih, da bi lahko komunicirala in si izmenjevala stvari. Skozi rešetke in čez hodnik sta si tako redno podajala cigarete, revije, hrano in druge malenkosti, čeprav je bilo to strogo prepovedano. Zaradi svojega ogromnega finančnega zaledja in vpliva pa sta imela neizmerno moč nad pazniki, ki so jima te kršitve zavestno dopuščali. Bila sta izjemno premožna, kar sta ponosno kazala tudi z dragimi oblačili priznanih modnih znamk, v katerih sta se po zaporskih hodnikih sprehajala z dvignjeno glavo, polna samega sebe.
Omenjeni Srb pa je bil za življenje v celici izjemno naporen in moteč. Čez dan je večinoma spal, ponoči pa je povzročal neznosen hrup. Celo noč, vse do zgodnjih jutranjih ur, je imel prižgano televizijo. Ker sam ob takem hrupu nisem mogel spati, sem večkrat pozvonil paznikom in zahteval, da ukrepajo, saj hišni red jasno veleva, da mora po 22. uri v zavodu vladati popoln mir. Pazniki me seveda niso upoštevali. Brezčutno so mi odvrnili, naj jih ne nadlegujem in naj ne zvonim brez razloga. Vse skupaj je eskaliralo do te mere, da sem se s sojetnikom sredi noči ostro skregal. Kmalu zatem so v celico pridrveli pazniki, me nadrli in mi celo zagrozili s pretepom, češ da sem jaz tisti, ki nenehno povzroča težave. Vendar sem na koncu le dosegel svoje: tisto noč so nam izklopili elektriko, naslednji dan pa sem pri poveljniku izposloval ukrep, da se elektrika v celicah generalno izklaplja med 22. in 6. uro zjutraj. Seveda pa so bila uradna pravila eno, praksa paznikov pa nekaj povsem drugega. Srb se je namreč hitro potiho dogovoril s pazniki, da mu televizijo pustijo prižgano pod pogojem, da jo gleda popolnoma brez zvoka. S tem so mu ugodili, meni pa je to prineslo vsaj prepotrebno tišino v sobi.
Če sem se rešil hrupa, pa se nisem mogel rešiti dima. Ta človek je bil ekstremni verižni kadilec. Prvi teden tega sicer nisem opazil, saj še ni imel svojega tobaka. Ko pa mu je žena v pripor nakazala nekaj sto evrov, se je hitro pokazala njegova prava narava. Na teden je porabil in pokadil dve veliki vrečki po 20 gramov tobaka. Za primerjavo: večina ostalih kadilcev v priporu je komaj porabila eno vrečko, on pa je brez težav skadil dve. V celici je bilo ves čas toliko gostega dima, da sem se kljub svojemu športnemu načinu življenja počutil, kot da sem strastni kadilec tudi sam. Hvala bogu sem se ga po enem mesecu le znebil, ko so ga končno premestili v drugo celico.
Kdo stoji v ozadju moje prijave in zapora?
Zdaj pa je čas, da napišem tisto najpomembnejše: kako se je celotna agonija sploh začela. Kdo me je v resnici prijavljal policiji, da me je ta začela kazensko preganjati in sem na koncu pristal v priporu? Po mojem trdnem prepričanju za celotno gonjo stoji ena in ista oseba, ki na družbenem omrežju TikTok uporablja vzdevek »Budala«. Ta oseba je sistematično pošiljala mladoletne otroke, naj stopijo v stik z mano, si dopisujejo in ji nato pošljejo posnetke zaslonov kot dokaze, ki jih je ona kasneje posredovala policiji z edinim ciljem: da me spravi za rešetke.
To je seveda popolnoma ilegalno početje. Omenjena uporabnica ni nobena uradna ali pooblaščena oseba, zato pod nobenim pogojem ne bi smela samovoljno opravljati dela policije. Še huje: zavestno je izkoriščala in manipulirala z otroki, od njih prejemala eksplicitne fotografije in jih zavajala pod pretvezo, da želi mene spraviti v zapor. S takšnim sprevrženim ravnanjem je storila več resnih kaznivih dejanj in nikakor ne gre zgolj za lahek prekršek. V slovenskem pravnem sistemu civilne osebe pod nobenim pogojem ne smejo izvajati t. i. »spletne vabe« (online stings), saj s tem grobo kršijo zakonodajo in neposredno ogrožajo tako varnost ototk kot tudi same sodne postopke. Bizarno pa je, da je ona še naprej brezskrbno na prostosti, medtem ko sem jaz končal v priporu, čeprav je imela na svojem telefonu popolnoma enako vsebino kot jaz. To je le še en krasen dokaz, kakšna 'banana republika' sta v resnici Slovenija in njen pravosodni sistem. Policija kljub mojim večkratnim uradnim prijavam proti njej ni ukrenila popolnoma ničesar.
Vse to je počela izključno zaradi iskanja cene pozornosti in spletnih všečkov. Sam sem bil namreč izjemno uspešen ustvarjalec vsebine na TikToku s kar 96.000 sledilci. Ona pa je bila v spletnem prostoru popolna neznanka, nihče...vse dokler ni začela načrtno objavljati vsebine, s katero je blatila moje ime in s tem privabljala radovedne poglede ljudi. Tako kot si je izbrala uporabniško ime »Budala«, je takšna tudi v resničnem življenju. Da jo sploh kdo opazi, mora snemati vsebino o drugih ljudeh, saj je sama preprosto preveč neumna, brez lastnih idej, popolnoma antipatična in družbeno nezanimiva oseba. To, kar je storila, je bilo izjemno podlo in zahrbtno, zato iskreno upam, da bo nekega dne za svoja dejanja tudi pravno odgovarjala.
V naslednjem delu bom podrobno opisal, kdo je prišel v celico namesto omenjenega Srba in kakšne besede je izrekel takoj ob vstopu skozi vrata, da sem v trenutku popolnoma okamenel...
Komentarji
Objavite komentar