Vegan svetuje

V prejšnjem delu sem opisal, kako so vsi zaporniki izvedeli, kdo sem v resnici, kako sem sojetnika dobil na svojo stran in zakaj mi je predlagal pobeg. Danes pa vam bom razkril točen načrt , ki mi ga je predal. Ta pobeg je namreč želel izvesti on sam, a zaradi operacije na gležnju to zanj ni bilo izvedljivo. Vsakdan v zaporu: Dejavnosti in stalna ogroženost V našem zaporu pedagoga sploh nismo imeli. Vse dejavnosti je urejala socialna delavka. Organizirala je peko palačink, izdelovanje voščilnic in zaporniške maše. Vendar je bilo vse to izjemno redko: le nekajkrat na več mesecev. Če se je na dogodek prijavilo veliko obsojencev, sam zaradi varnostnih razlogov raje nisem šel. Te dejavnosti so namreč potekale v skupni zaporniški jedilnici za obsojence. Ker sem bil zaradi narave svojega primera najbolj ogrožen zapornik, bi mimogrede lahko prišlo do kakšnega incidenta. Nasilje bi se sicer lahko izvajalo tudi po sobah. Vendar so si vsi želeli čim prej na prostost in nihče si ni ho...

V prejšnjem delu sem opisal svojo prvo noč v priporu v Novi Gorici. A mir v zaporu je le kratkotrajna iluzija. Naslednji dan se je situacija drastično spremenila in zame se je začel pravi pekel. Resnica je udarila z brutalno silo; neposredno preko televizijskega zaslona. 16:00 ... Trenutek, ko se mi je ustavilo srce Trenutek groze: prispevek v oddaji 24UR, ko so vsi v zaporu izvedeli mojo resnično zgodbo. Bila je natanko četrta ura popoldne, ko so bile na sporedu novice 24UR na POP TV. V celici se je zavrtel kratek prispevek o meni. Poročali so o mojem primeru in pokazali zamegljene posnetke mojega javljanja v živo na Tik Toku z otroki. Čeprav so posnetek zameglili, sta bila moje ime in moj glas povsem razločna. Ko sem se zagledal na televiziji, me je v trenutku zmrazilo. Srce se mi je za hip ustavilo. V tistem momentu sta moja sojetnika izvedela, kaj sem v resnici naredil. Eden od njiju, Romun, prispevka ni razumel, zato je takoj vprašal drugega, Slovenca, naj mu razloži. ...

Po tem, ko me je pravosodni policist temeljito pregledal, sem si v avtomatu kupil arašide; moj zadnji stik z "normalnim" svetom prigrizkov. Takoj zatem me je odpeljal proti celici. Med hojo mi je položil na srce, da bom v sobi z dvema "fajn fantoma", ki mi bosta razložila vse o hišnem redu in o tem, kako potekajo stvari v zaporu. Dodal je še strogo navodilo: po deseti uri zvečer se ne zvoni in se ga ne kličé, saj je takrat mir. Ko je pristopil k celici in odklenil masivna neprebojna vrata z večtočkovnim zaklepanjem, me je stisnilo v prsih. Za njimi so bila namreč še ena vrata: težke, grozeče rešetke. Pogled skoznje me je do kosti zmrazil. V sobi sta bila dva moška in gledala televizijo. Paznik je kratko navrgel, da je moje mesto na pogradu. Jetnik, ki je spal spodaj, je imel svoje stvari odložene na moji zgornji žimnici, a jih je brez besed umaknil, da sem se lahko povzpel gor. Paznik je nato le še pozdravil in vrata so se z glasnim treskom zaprla. Ostal sem sam z n...

V prejšnjem delu sem podrobno opisal ure psihičnega mučenja na policijski postaji in trenutek, ko so me vklenjenega odpeljali proti okrožnemu sodišču. Moja agonija pa se s tem ni končala; nasprotno, šele prav se je začenjala. Pred sodiščem sta se policista, ki sta me mučila, zamenjala z novo patruljo, saj se je njuna izmena iztekla. In prav med tema novima obrazoma sem naletel na edino človeško izkušnjo v vsem tem kaosu. Eden od njiju je opazil mojo stisko. Videlo se je, da mu ni vseeno; stopil je korak bližje in mi tiho stal ob strani, kar mi je v tistem trenutku groze pomenilo ogromno. Odvetnica bpp – namesto obrambe napad Na sodišču me je že čakala dodeljena odvetnica za brezplačno pravno pomoč (bpp). Da gre za bpp, je bilo jasno v prvi sekundi. Namesto da bi me branila, se je postavila na stran sistema. Takoj mi je začela očitati: "Kaj si sploh storil? Sodišče ima vse dokaze proti tebi!" V roke mi je potisnila papir s seznamom kaznivih dejanj, katerih me sumij...

V prejšnji objavi sem opisal, kako se je moja bitka za pravico končala pred administrativnim zidom v Strasbourgu, kjer so moje pritožbe zavrgli z enim samim vnaprej pripravljenim stavkom. Danes pa začenjam z razkrivanjem tistega, kar je sploh pripeljalo do tja; s sistematičnimi krivicami, ki so se začele že na samem začetku kazenskega pregona. To je zgodba o tem, kako pod krinko "zakona" poteka načrtno lomljenje človekovega dostojanstva. "Saj ni nič, samo na zaslišanje gremo" (Prva velika laž) Vse se je začelo z anonimno prijavo. Sledila je hišna preiskava in preiskava mojih elektronskih naprav, vse to brez kakršnega koli vnaprejšnjega opozorila ali odredbe sodnika (odredbo so dali samo moji noni in mami), tako da sploh nisem vedel, za kaj se gre. Ko so kriminalisti zaključili s preiskavo naprav, so mi hladnokrvno dejali, da niso našli ničesar in da me morajo le odpeljati na zaslišanje na Okrožno sodišče v Novi Gorici. V resnici pa so me ves čas načrtno...

Večina ljudi verjame, da sta pravo in pravica sopomenki. Verjamejo, da te institucije ščitijo, če so ti kršene temeljne človekove pravice. Tudi sam sem bil med njimi; dokler nisem padel v kolesje slovenskega pravosodja in ugotovil, kako enostavno te lahko sistem potepta, uradniki v Strasbourgu pa tvoj boj zaključijo z enim samim vnaprej pripravljenim dopisom. To je moja zgodba. Celotna, resnična in podprta s stotimi strani dokumentov, ki so za birokrate očitno le nepomemben papir. 1. Začetek s prevaro in hišna preiskava "v temi" (9. november 2023) Moja kalvarija se je začela s prevaro. Kriminalisti so prišli na moj naslov in opravili preiskavo elektronskih naprav. Ko so zaključili in na napravah niso našli ničesar , so mi dejali, da me peljejo zgolj na zaslišanje. V resnici pa je bila to laž; takoj so mi odvzeli prostost. Ker so me načrtno zavedli, na samem začetku sploh nisem mogel pravočasno in učinkovito uveljavljati svoje pravice do odvetnika, saj sploh nisem ...