25. del: Kokainski kralj Cvetko in filmski preobrat v novogoriškem priporu

V prejšnjem delu sem vam opisal, kakšno je bilo moje življenje za rešetkami z Ivanom Kostićem: človekom, ki je imel glavno besedo v celici in je poskušal nadzirati vse okoli sebe. Povedal sem vam tudi celotno ozadje o tem, kako sem zaradi tistega lažnivega hujskača na TikToku, ki je otroke ščuval proti meni, sploh končal v priporu.

​Ko je Kostić po enem mesecu mojega vztrajnega teženja in nenehnega pritiskanja na poveljnika končno odšel v drugo celico, sem si oddahnil. Mislil sem, da sem najhujše že dal skozi in da v novogoriški zapor enostavno ne more priti nihče slabši ali bolj nenavaden. Kako močno sem se motil!

​Užival sem v samoti. V celici sem bil sam le nekaj dni, ko so mi sredi belega dne pripeljali novega sostanovalca. Že sam njegov prihod je bil nenavaden: pripeljali so ga čez dan, kar se v zaporih zgodi redko, saj večino novih pripornikov vozijo ponoči. Ko je vstopil, sem zagledal starejšega možakarja. Ocenil sem, da je bil vsaj deset let starejši od Kostića. Takoj ko je spregovoril, sem vedel, da je Slovenec. Predstavil se je kot Cvetko.

​Ko mi je začel pripovedovati svojo zgodbo, sem dobesedno okamenel.

​"Bolje zapor kot vojna"

​Najprej me je pretreslo dejstvo, da Cvetko sploh ni živel v Sloveniji, ampak v Ukrajini, kjer je imel ženo in štiri otroke...in to sredi vojne vihre! V našem zaporu smo sicer imeli kar nekaj Ukrajincev. Ti so namerno tihotapili ilegalne migrante čez mejo, da bi jih ujeli, saj jim je bil zapor v Sloveniji ljubši od odhoda na fronto. Eden iz sosednje celice je celo stalno ponavljal: "Better prison in Slovenia than war in Ukraine." (Boljši zapor v Sloveniji kot vojna v Ukrajini.). Zame so bili to preprosto dezerterji in ubežniki, zato se z njimi sploh nisem ukvarjal: ni mi bilo všeč, da se nočejo boriti za svojo domovino.

​Toda Cvetkova zgodba je bila nekaj povsem drugega. On ni bil preprost ubežnik pred vojno. V Ukrajini je živel, ker je bil na begu pred zakonom zaradi mednarodne trgovine z drogo.

​Logistični možganec v "sivi coni"

​Izvedel sem, da gre za neverjetno filmsko zgodbo o mednarodnem lovu na slovenskega državljana. Primer je tesno povezal slovenske kriminaliste, obveščevalne službe in francoske specializirane enote. Po ugotovitvah goriških kriminalistov mu je Ukrajina dlje časa služila kot varna logistična baza. Zaradi administrativnega kaosa, ki ga je povzročila vojna, je tam nastala nekakšna "siva cona", ki so jo kriminalne združbe izkoriščale za prikrivanje sledi, lažnih dokumentov in finančnih tokov.

​Cvetko v tej hierarhiji ni bil noben ulični preprodajalec. Bil je strateški logistični koordinator na visokem nivoju. Preko kriptiranih telefonov in visoko zaščitenih sistemov je komuniciral neposredno z dobavitelji kokaina iz Južne Amerike! Organiziral je varne tranzitne poti za ogromne pošiljke kokaina visoke čistosti v Srednjo in Zahodno Evropo, usmerjal prevoznike s prirejenimi tovornimi vozili (t. i. "bunkerji") in določal lokacije tajnih skladišč.

​Kriminalisti s PU Nova Gorica so skupaj s tujimi organi potrpežljivo čakali na njegovo napako. Cvetko mi je pripovedoval, da v Ukrajini ni mogel več zdržati, saj so rakete švigale dobesedno mimo njegove hiše. Ko je končno stopil čez ukrajinsko mejo na schengensko območje, so se aktivirali vsi alarmni sistemi. Locirali so ga v Franciji, kjer so ga francoske specialne enote bliskovito aretirale na cesti, brez možnosti za odpor.

Francoske specializirane enote za boj proti organiziranemu kriminalu so Cvetka presenetile na poti in ga aretirale brez možnosti za odpor.

​"Jutri bom zunaj"

​Ko se je znašel v moji celici, mi je povedal, da je bil od mladega uspešen podjetnik, nato pa je zašel na kriva pota. Trdil je, da se je hotel iz tega posla že umakniti, saj je spoznal, da je droga slaba za ljudi in da to ni prav.

​Jaz sem mu seveda povedal svojo situacijo: da sem v zaporu po krivici zaradi tistega pretepa. Povedal sem mu, da sem iz kljubovanja do krive ovadbe in sistema namenoma naredil še štiri kazniva dejanja (katerih postopki še tečejo), samo zato, da državi povzročim čim več stroškov s prevozi iz pripora na različna sodišča po celi Sloveniji.

Postopki, ki še tečejo: Seznam dodatnih štirih očitkov, s katerimi sem sistemu namerno povzročal dodatne stroške z nenehnimi vožnjami na sodišča.

​Ko me je Cvetko poslušal, se je le nasmehnil in rekel, da to ni nič. Povedal mi je, da so morali samo za njegovo privedbo iz Francije v Slovenijo policisti rezervirati celotne zadnje vrste na letalu, sedeži okoli njega pa so morali biti popolnoma prazni.

​Nato pa je izjavil nekaj, čemur nisem mogel verjeti: "Jutri bom zunaj."

​Gledal sem vse tiste papirje mednarodne tiralice Interpola in resnost obtožb, zato sem bil prepričan, da blefira. Kdo bi takšnega človeka spustil na prostost?

​Urgentna pomoč za 5.000 evrov

​Toda njegov zapor je res trajal natanko dva dni. Cvetko je takoj najel izkušenega odvetnika in za urgentno pravno pomoč nemudoma plačal 5.000 evrov. Odvetnik je spisal prošnjo za odpravo klasičnega pripora, v kateri je podrobno obrazložil njegovo težko zdravstveno stanje. Cvetko je namreč trpel za hudo obliko sladkorne bolezni, ki je zahtevala strogo in redno odmerjanje inzulina preko injekcij.

Ključ do svobode po dveh dneh pripora: Huda oblika sladkorne bolezni in zahteva po nenehnem zdravstvenem nadzoru, ki ga znotraj zapora niso mogli zagotoviti.

 Obramba je uspešno dokazala, da zaporski sistem ne more ustrezno zagotavljati takšnih specifičnih zdravstvenih pogojev in nenehnega nadzora.

​Sodišče je predlogu ugodilo in ga izpustilo v hišni pripor, ki ga bo prestajal pri svojem očetu v hiši v Novi Gorici. Argument je bil, da v Ukrajino zaradi vojne ne more pobegniti, priložili pa so tudi uradna jamstva.

​Čeprav Cvetko zdaj čaka na sojenje v domači oskrbi, to ne pomeni konca njegovega pregona. Postopek za mednarodno trgovino s kokainom in delovanje v hudodelski združbi teče naprej z enako resnostjo. Policisti PU Nova Gorica zdaj na domu njegovega očeta izvajajo nenapovedane kontrole ob različnih urah dneva in noči. Če Cvetko prekrši eno samo pravilo, ga bodo takoj odpeljali nazaj za rešetke, njegovo sladkorno bolezen pa bodo prisilno zdravili znotraj zaporskega sistema.

​Ko je Cvetko po dveh dneh spakiral stvari in odkorakal na prostost, sem spet ostal sam v celici. A ne za dolgo.

V naslednjem delu:

Kdo je prišel v celico sredi noči namesto Cvetka? Ko so se vrata zropotala in je stopil vanjo, mi je dobesedno zastalo srce. Ni pozdravil e pogledal me je in me takoj poklical po mojem vzdevku. Vedel je, kdo sem. Kako je to mogoče in kaj se je skrivalo za tem hladnim srečanjem sredi noči? Podrobno pa vam bom opisal tudi tisti primer domnevnega izsiljevanja, za katerega je postopek tekel na okrožnem sodišču v Kranju! Ostanite zraven.