Del 11: Novi sojetnik "Mohamed Salah", pohlep čez mejo in birokratski udarec socialne delavke

Saj veste, kako pravijo, ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. Po tem, ko smo izgubili Pabla Escobarja in sem v celici številka 5 ostal sam z Rambom obkrožen s praznino, mir ni trajal dolgo. Že naslednjo noč po Pablodovem odhodu na Dob so rešetke ponovno zaškrtale. Okoli polnoči sta v pripor prišla nova obraza: dva Romuna, ujeta pri tihotapljenju ilegalnih migrantov. Sodelovala sta z dvema različnima avtomobiloma, a njuna pot se je končala prav tu. Starejšega so namestili v sobo šest, mlajši pa je vstopil skozi naša vrata.

Novi sojetnik »Mohamed Salah« in propadli posel življenja

Takoj ko je fant stopil v celico, je Rambo prešel k bistvu: »Si tihotapil migrante? Imaš kaj tobaka?«

Novi sojetnik se je le nemočno smejal. Bil je v šoku, sploh ni mogel verjeti, da so ju ujeli, še manj pa, na kakšen bizaren način. Rambu je takoj izročil škatlico marlbora s hrvaškimi opozorili, kar je Rambu seveda v trenutku narisalo nasmeh na obraz: tistih 20 cigaret je pokadil v enem samem izdihu.

Fant me je s svojo pričesko in obrazom neverjetno spominjal na nogometaša Mohameda Salaha, zato ga bom v tej zgodbi imenoval tako. A v nasprotju s klasičnimi kriminalci je bil Mohamed Salah pravzaprav izobražen fant: magistriral je iz ekonomije, preživljal pa se je kot voznik tovornjaka. V ilegalne vode ga je zvabil kolega, s katerim sta si bila kot noč in dan. Njegov pajdaš iz sobe šest je bil namreč klasični brezobzirni kriminalec: ropal je poslovalnice, bogate ljudi, tihotapil orožje in trgoval z belim blagom. Obetal mu je hiter in lahek zaslužek: za prevoz 15 ljudi od Zagreba do italijanske meje bi morala od organizatorja prejeti kar 30.000 evrov. Znesek, ki ga kot šofer tovornjaka ne bi videl zlepa.

Načrt je bil na papirju preprost: v Zagrebu sta najela kombi in navaden avto. Pajdaš v avtu je vozil spredaj kot izvidnica in prek telefona opozarjal Mohameda v kombiju pred policijskimi patruljami. Če je bila kje policija, sta preprosto spremenila pot. In načrt je dejansko uspel! Prečkala sta mejo, odložila migrante v Rožni dolini in prejela celoten znesek. A ravno na cilju je udaril čisti, nebrzdani pohlep.

Izdaja v Novi Gorici

Vso gotovino je namreč prevzel pajdaš v osebnem avtomobilu. Namesto da bi si denar pošteno razdelila, je hotel vse obdržati zase in je preprosto prekinil stike z Mohamedom. Mohamed Salah se je znašel v brezizhodni situaciji : bil je brez denarja, z absolutno prazno baterijo na telefonu in brez možnosti, da bi se sploh vrnil domov v Romunijo. Iz obupa je odšel v igralnico v Novi Gorici, da bi napolnil telefon in nekako lociral svojega »partnerja«, da mu izroči polovični delež.

Njegovo zmedeno in živčno vedenje pa je postalo sumljivo delavki v kazinoju. Prijazno mu je sicer ponudila, da mu da telefon na polnilec, a je hkrati pod mizo takoj obvestila policijo. Policisti so prišli, ga aretirali in kmalu za tem izsledili še njegovega pohlepnega kolega. Mohamed je bil strt. Ves čas je ponavljal, da jih nikoli ne bi ujeli, če ne bi bilo pajdaševega pohlepa, ki mu ni hotel dati niti za pot domov. Zdaj pa sta oba sedela v priporu, soočena z izjemno strogo zakonodajo, ki za tihotapljenje migrantov predvideva dolge zaporne kazni. Pajdaš v sobi šest je kasneje očitno le začutil slabo vest, saj je iz kantine Mohamedu redno kupoval tobak, hrano in ostale potrebščine.

Birokratski pekel s socialno delavko in izvršba za 800 evrov

Medtem ko je Mohamed Salah naivno verjel, da ima zaporniška socialna delavka magično moč in vpliv na sodišče: zaradi česar je nenehno hodil k njej na pogovore in poslušal njene »nasvete«, kljub mojemu opozarjanju, da socialna delavka ureja le osebne načrte in finance, ne pa kazenskih postopkov: sem sam z njo bil povsem drugačno bitje. Jaz je nisem maral od prvega trenutka. In imel sem prekleto dober razlog: naredila mi je več škode kot koristi.

Edina svetla točka je bila, da mi je prinašala obrazce za izposojo knjig iz zavodske knjižnice, kjer sem si naročal čtivo za celico številka 5, da mi med tistimi štirimi stenami sploh ostane zdrava pamet. Vse ostalo? Popolna katastrofa.

Pristni obrazec za izposojo knjig iz zavodske knjižnice za celico št. 5, datiran na 25. november 2023.

Zaradi njene malomarnosti in ne opravljanja dela sem namreč prejel davčne izvršbe za približno 800 evrov. Preden sem prišel za rešetke, sem imel urejeno zdravstveno zavarovanje kot občan. Ko te zaprejo, bi morala socialna delavka takoj urediti, da stroške zavarovanja prevzame zavod oziroma Ministrstvo za pravosodje. Ona pa je namesto tega trdila, da se moram najprej sam odjaviti kot občan na ZZZS, šele nato me lahko ona prijavi pod zavod. Kako naj si človek z omejeno svobodo izza zaporniških rešetk sam uredi odjavo in obiskuje poslovalnice ZZZS?!

Sklep o davčni izvršbi s strani FURS-a zaradi neurejenih prispevkov za zdravstveno zavarovanje med bivanjem v priporu.

Zaradi tega njenega prelaganja odgovornosti je minilo dolgih 10 mesecev, preden so mi končno uredili papirje. Rezultat te birokratske ignorance? Uradni Sklep o davčni izvršbi Finančne uprave RS (FURS), kjer so mi zaradi neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, obresti in stroškov naložili dolg v višini več sto evrov. Ker sem bil v zaporu popolnoma brez prihodkov in prihrankov, so ta dolg namesto mene morali poravnati moji starši.

Dolgo pričakovano Potrdilo o odjavi iz obveznega zdravstvenega zavarovanja s strani ZZZS Nova Gorica.

Najbolj absurdno pri vsem tem pa je, da sem to zavarovanje le drago plačeval, izkoristiti pa ga sploh nehote nisem mogel! Ko sem nujno potreboval zobozdravnika, da mi zamenja začasno plombo, me iz povsem nepojasnjenih razlogov sploh niso hoteli peljati na pregled. Pa sem opozoril vse po vrsti: paznika, medicinsko sestro, socialno delavko in celo samega poveljnika. Vsi so vedeli, a premaknil se ni nihče. Plačati pa sem moral vseeno. Do zadnjega centa.

Zobozdravstveni kartonček z vpisanimi predhodnimi termini: obljubljenega obiska za zamenjavo plombe v priporu nikoli nisem dočakal.

V naslednjem delu:

Preberite, kako sva z Mohamedom Salahom pisala predsednici države in jo prosila za pomilostitev, kaj sem rekel Rambu, da me je skoraj ubil, in kako se je ta nevarna situacija na koncu razpletla!