Moja zgodba (13. del): Novi sostanovalec, kraje in vroči čaj v obraz

V prejšnjem delu sem pisal o našem pismu predsednici za pomilostitev in velikem razočaranju, ko smo prejeli njen odgovor. Spomnimo se tudi, kako me je Rambo skoraj poškodoval s štango od uteži, zaradi česar so ga na srečo premestili v drugo sobo. A olajšanje ni trajalo dolgo. V našo sobo številka 5 je namesto njega prišel Šved sirijskega rodu. Že v prvem trenutku, ko sem ga zagledal, sem vedel, da bodo z njim težave.

Brezobziren tihotapski posel

Človek je v zapor prišel iz enakega razloga kot večina: zaradi tihotapljenja ilegalnih migrantov. Vendar je bil precej hujši od drugih. Če ga primerjam z Mohamedom Salahom, ki je ljudi prevažal kolikor toliko človeško: imel je klimatiziran kombi, vsak migrant je sedel na svojem sedežu, med potjo pa je delal postanke za osvežitev in stranišče...je bil ta novi "Šved" popolno nasprotje. Švedsko je imel pravzaprav samo državljanstvo, po poreklu je bil iz Sirije, po veroizpovedi pa musliman. Do migrantov, ki jih je prevažal, mu ni bilo mar niti najmanj.

V njegovi obtožnici je pisalo, da je v običajno osebno vozilo za pet oseb natrpal kar 10 migrantov. Zadnje sedeže in prtljažnik je tako zabil z ljudmi, da so se med vožnjo skoraj zadušili. Kasneje se je izvedelo, da je bil med tihotapljenjem ves čas pod vplivom kokaina, kar je bil najbrž tudi glavni razlog za njegov brutalen napad na policista. Ko mu je policist poskušal nadeti lisice, ga je močno udaril naravnost v obraz in poskusil pobegniti. Kriminalisti so ga na srečo hitro obvladali in ga privedli v pripor.

Nastopaštvo in kraje v sobi 5

Meni osebno že od prvega dne ni bil všeč. Bil je mlajši od mene, obnašal pa se je, kot da je glavni v sobi, čeprav sem bil sam tam že več kot mesec dni, on pa je šele prav prišel. Svojo "večvrednost" je dokazoval tako, da je slekel majico in kazal brazgotine od ureznin. Pustoglavo je razlagal, kako se na Švedskem tepe za denar, in navajal grozljive zgodbice s temnega spleta (dark web). Govoril je o tem, kako ljudje plačujejo, da nekoga izslediš, pretepeš ali pa posnameš mučenje v tako imenovanih Red roomih. Mene te bolne zgodbe seveda niso zanimale; moj edini cilj je bil, da čim prej odsedim svojo kazen in znova zaživim na svobodi. Med drugim je potožil, da so zapori na Švedskem precej strožji (ravno dobro je odslužil dvoletno zaporno kazen na Švedskem): sobe so manjše, sam si v celici in omejitve so neprimerljivo večje kot pri nas v Sloveniji.

Orodje in nevarni predmeti, ki v zaporskem okolju med nasilneži hitro postanejo sredstvo za ustrahovanje ali dokazovanje premoči.

Ker je bil popolnoma brez denarja, si je hitro našel "prijatelja" iz sobe številka 3, ki je bil precej premožen. Ta mu je v kantini kupoval vse po vrsti: od tobaka in hrane do telefonskih kartic. Njegov zaveznik iz trojke je bil sicer zaprt zaradi povzročitve hude telesne poškodbe, potem ko je v nekem baru nekoga udaril s šampanjsko steklenico po glavi; žrtev je takrat izgubila tri litre krvi in končala v bolnišnici. Ni čudno, da sta se tako dobro razumela...oba sta bila nasilneža po naravi.

Kmalu pa sem ugotovil, da mi ta novi sostanovalec krade. Starši so mi v zapor prinašali moje veganske proteinske tablice, on pa mi jih je izmaknil že več deset, preden sem sploh opazil. 

Zaloga mojih veganskih proteinskih tablic, ki so mi jih prinašali starši. Šved mi jih je pokradel več deset, preden sem sploh opazil, kam izginjajo.

Čokoladice je bodisi pojedel sam bodisi jih je v zaporu zamenjal za tablete, ki jih je nato snifal: natanko tako kot prej Rambo. Tablete je z bančno kartico zdrobil v prah, ga poravnal v črtico, zvil bankovec v cevko in ga vdihnil skozi nos. 

Tako so nekateri sojetniki (prej Rambo, nato pa še Šved) z bančno kartico drobili tablete v prah in jih z zviti bankovci snifali v sobi.

Ko sem ga končno soočil s tem, da mi krade hrano, je namesto opravičila začel verbalno napadati on mene. Človek je enostavno iskal težave na vsakem koraku.

V zaporu ima gotovina in zvit bankovec povsem drugačen pomen. Tisti brez denarja so bili odvisni od usmiljenja premožnejših sojetnikov.

Že pri sami kazni je zaradi svoje neumnosti potegnil krajšo. Ker je poleg tihotapljenja, vožnje pod vplivom drog, napadel še policista, je dobil enkrat višjo kazen, kot bi jo sicer. Mohamed Salah je bil obsojen na eno leto in tri mesece, ta Šved pa je fasal dve leti in pol. Pa še to je bilo malo, saj so se jih pravosodni organi na splošno usmilili in jim izrekali nižje kazni, kot jih predvideva kazenski zakonik, kjer je grozila kazen od 3 do 15 let. Razlog za tole milost pa je bil preprost: slovenski zapori so pokali po šivih, večinoma prav zaradi tihotapcev migrantov.

Past v kopalnici in napad na hodniku

Vsak dan smo imeli tisti posebni večerni sprehod. Sicer so nas pazniki čez dan spuščali razdeljene po skupinah za dve uri, nekje med 8. in 15. uro. Ta dodatna ura zvečer pa je bila kot nekakšen "bonus", ko so na hodnike spustili vse pripornike iz vseh sob hkrati. Ker je bila povsod gneča, sem izkoristil priliko in se šel na hitro stuširat. Stuširal sem se v petih minutah. 

Ko pa sem želel zapustiti kopalnico, sem ugotovil, da so vrata blokirana: njegov prijatelj iz sobe 3 me je zaklenil oziroma zaprl od zunaj. Vrata so se namreč dala odpreti le z zunanje strani, kjer je bila kljuka, na notranji pa kljuke ni bilo. Nihče od mimoidočih pripornikov mi ni želel odpreti, paznika pa od nikoder. Pozvonil sem na nujni gumb, a odziva ni bilo. Tolkel sem po vratih, klical na pomoč, vendar me je vsak ignoriral. Tako sem bil prisiljen ostati zaprt v kopalnici celo uro. Izpustili so me šele takrat, ko je prišel paznik, da nas zaklene nazaj v sobe.

Ko so se vrata končno odprla, sem stopil na hodnik in takoj naletel na tistega provokatorja iz sobe tri. Nesramno me je vprašal, če sem dolgo čakal. V afektu in jezi sem mu nazaj zabrusil kletvico na račun njegove mame. To ga je razjarilo. Stopil je za mano naravnost v mojo sobo, me polil z vročim čajem iz avtomata in me močno boksnil v obraz. Še sreča, da je bil paznik v neposredni bližini: takoj je posredoval, napadalca obvladal in ga odvlekel stran.

Odnesel sem jo še kar dobro. Po obrazu sem imel otekline od vročega čaja, zaradi močnega udarca v glavo pa me je precej bolelo uho. Stena v sobi 5 je bila vsa poškropljena s čajem.

Epilog in premestitev

Naslednji dan je seveda prišla policija, da razišče dogodek. Svetovali so mi, naj raje ne podam prijave, češ da bo zadevo to le še poslabšalo. Vendar je bilo že prepozno: Šved je videl, da sem se pogovarjal s policisti, in me takoj označil za ovaduha (snitcha) oziroma tožibabo. Začel je fizično obračunavati z mano, situacija pa je ekshalirala do te mere, da so nam v sobi izklopili elektriko. Naslednji dan je morala uprava ukrepati...premestili so me v drugo sobo.

Katera je bila ta soba in kako mi je iz nje na koncu uspel uspešen pobeg, pa vam razkrijem v naslednjem delu!